Font size:

Language:

wieninternational.at

Vienna´s weekly European journal

5. del: Cesarsko mesto pridobi evropsko veljavo (1700 do 1814/15)

Zgodovina

Language

5. del: Cesarsko mesto pridobi evropsko veljavo (1700 do 1814/15)

Predvsem v času vladavine Karla VI. in njegove hčere in naslednice Marije Terezije se je Dunaj arhitekturno razvil v mesto evropskega formata. Nastajale so razkošne baročne stavbe, ki so temeljito spremenile podobo mesta, med drugim Belvedere, ki ga je zgradil J. L. von Hildebrandt, cerkev Karlskirche, Fischerja von Erlacha ter grad Schönnbrunn, danes spomenik svetovne dediščine s francoskim tipom parka in kolonadami znamenite gloriete.

Nova slika mesta

Fischer von Erlach je združil elemente italijanskega visokega baroka, francoske klasike in pozne antike v nov, sebi lasten stil. Z »Osnutkom zgodovinske arhitekture« (1721) je ustvaril prvi učbenik splošne zgodovine arhitekture. Njegov sin, Joseph Emanuel, je dokončal stvaritve svojega očeta, v lastnih zgradbah, kot npr. dvorni jahalni šoli (Hofreitschule) pa se je približal francoskemu klasicizmu.

Marija Terezija je z reformo notranje cesarske uprave po nasvetih grofa F. W. Haugwitza utemeljila obstoječi avstrijski državni model. Ustanovila je nove deželne urade, enotno centralno oblast in ogromen uradniški aparat.

V času njene vladavine je bil očiten začetek tekstilne industrije. Leta 1768 je cesarica dala pobudo za nov kazenski zakonik (»Constitutio Criminalis Theresiana«), leta 1776 je ukinila mučenje, omilila kmečko podložništvo (ki ga je Jožef II. odpravil) in tlačanstvo ter odpravila davčno oproščenost za plemstvo in duhovščino, omejila cerkev na državne meje ter postala ustanoviteljica osnovnega šolanja v Avstriji. Kljub temu 16-kratna mati ni bila preveč naklonjena razsvetljenstvu, pravo nasprotje je bil njen sin Jožef II.

Dunaj kot največje mesto Habsburške monarhije

Vse reforme in širitve kot npr. gradnja cest, ki so vodile na Dunaj (npr. Brünner Straße, Prager Straße, Ungarische Straße, Triester Straße, Linzer Straße), so močno vplivale na število prebivalcev Dunaja. V drugi polovici 18. stoletja je na Dunaju živelo (vključno s predmestji) približno 200.000 ljudi. Takrat je bil Dunaj po številu prebivalstva v Evropi na četrtem mestu. Kot daleč največje mesto habsburškega cesarstva je Dunaj v prvi polovici 19. stoletja prehitel Neapelj in se povzpel na tretje mesto, za Londonom in Parizom.

Marija Terezija, oljna slika iz 1. polovice 18. stoletja
Bivši Burgtheater na sliki, okrog 1900

Cesarica Marija Terezija (levo) v vsem sijaju; desno: bivši Burgtheater, takrat "cesarsko-kraljevsko gledališče tik ob gradu" üe na trgu Michaelerplatz, zraven zimska jahalna šola Hofburga (levo na sliki)

Privilegiji, ki jih je Marija Terezija podelila manufakturnim delavnicam, in še odločnejša uveljavitev refom v času Jožefa II., kot npr. prometne in upravne reforme ter uveljavitev tolerančnega patenta (ta je nekatoliškim kristjanom dovoljeval zasebne religiozne obrede in jim priznal tudi meščanske pravice) so zagotovile podlago za razvoj meščanske družbe: privilegiranimi veletrgovci v celotni monarhiji, industrialci, bankirji in tujimi priseljenci. Dunaj je postal evropski kulturni center; z dunajskimi klasiki, kot so C. W. Gluck, J. Haydn, W. A. Mozart je svoj vrh dosegla glasba, hkrati se je povečeval tudi pomen gledališča. Njegova vloga je vsekakor pogojena z gledališčem »Theater an der Burg« (kasnejši Hofburgtheater, današnji Burgtheater), ki ga je leta 1741 ustanovila Marija Terezija, Jožef II. pa ga  je razglasil za Narodno gledališče. Gledališče Theater an der Burg je bilo prvotno (do leta 1888) v poslopju Ballhaus.

Prva kriza borze vodi v bankrot države

Konec 18. stoletja je Dunaj ponovno doživel velike spremembe. Baročna cesarska rezidenca je leta 1804 postala glavno mesto avstrijskega cesarstva. Leto kasneje, (kakor tudi leta 1809) je Dunaj zasedla Napoleonova vojska. Posledica te zasedbe je bila huda lakota. Leta 1881 je prva borzna kriza povzročila državni bankrot, ta je bil konsolidiran šele leta 1816 z ustanovitvijo Narodne banke. Vsem tegobam navkljub je bil Dunaj leta 1814/15 prizorišče Dunajskega kongresa, srečanja evropskih knezov in državnikov, ki so po padcu Napoleona in pod vodstvom kneza Klemensa Wenzla Metternicha odločali o novi podobi Evrope. Veliko manj ugleda in slave je požel izum šivalnega stroja, ki ga je izumil na Dunaju živeči Joseph Madersperger. Njegova genialna osnovna ideja, voditi neskočno dolgo nit skozi šivankino uho, je še danes princip, po katerem delujejo šivalni stroji. Madersperger svojega genialnega izuma ni uspel vnovčiti za časa svojega življenja, umrl je v revščini leta 1850.

redaktion